Regulacija gretja in izvedba grelca za finder 8×50
Za guiding teleskopa imam iskalo 8×50 (v nadaljevanju guidefinder) predelano tako, da dobim fokus tudi s web-kamero Philips Vesta. Kljub temu, da ponavadi nimam težav z rosenjem, se občasno pojavijo tudi te težave, sploh v poletnih in jesenskih mesecih. Zato sem se odločil narediti čim bolj efektiven grelec z nastavljivo regulacije gretja (dejansko gre za 2-položajni regulator (VKLOP-IZKLOP)).
Izveden je tako, da potrebujemo 2 temperaturna senzorja (KTY). Prvi daje referenčno temperaturo okolice, drugi pa meri temperaturo ogrevane površine. Regulacija je izvedena s primerjanjem teh dveh temperatur, pri čemer je možno ročno nastavljati dodatek k okoliški temperaturi (s potenciometrom).
Kot je razvidno iz sheme – je uporaba vezja možna za dva takšna grelca, ki sta medsebojno povsem neodvisno regulirana.
Med X1-1 in X1-2 se priklopi prvi grelec, med X3-1 in X3-2 temperaturni senzor ogrevane površine, med X3-1 in X3-3 pa temperaturni senzor okoliške temprerature. Pomembno je, da sta senzorja nameščena tako, da je podatek o izmerjeni temperaturi čim bolj točen. Ekvivalentno je tudi na spodnjem delu sheme za drugi grelec.
Samo vezje je zaradi želene majhnosti večinoma izvedeno s SMD komponentami, ki so za uporabo nekoliko zahtevnejše. Kljub temu pa je izvedljivo tudi v domači delavnici.
Ohišje 8×4x2cm s konektorjem za napajanje in stikalom za vklop/izklop
Sam grelec ima moč približno 4W (ob priklopu na 12V), izveden je s pomočjo 15ih 620 ohmskih 1/4W uporov, ki so prilotani med dve vzporedni žici. Tako se vsak posamezen upor lepo greje, ob enem pa moč ni prevelika.